top of page

KAJ JE TRAJNOST?

  • Writer: Vita
    Vita
  • Sep 22, 2021
  • 3 min read

V zadnjih nekaj letih se veliko govori o trajnosti. Trajnost je širok pojem, ki veliko zajema. Vedno slišimo, da je trajnost ključ do boljšega življenja na Zemlji, toda ali res vemo, kaj to pomeni, in ali vemo, zakaj bi morali živeti trajnostno?


Začnimo na začetku. Trajnost pomeni zadovoljiti lastne potrebe in potrebe skupnosti brez negativnega vpliva na prihodnje generacije in ogrožanja njihovega bivanja in zadovoljevanja potreb. (1) Z naravo smo neposredno in posredno povezani. Naše počutje je odvisno od narave, zato je trajnost večinoma ustvarjanje pogojev za življenje, delo in sobivanje z naravo. (2)

Trajnost je sestavljena iz treh ključnih stebrov: okoljskega, gospodarskega in socialnega. Cilj je, da ostanejo vsi trije v ravnovesju, ker lahko le tako živimo trajnostno. Doseganje okoljske trajnosti pomeni, da ostanejo vsi ekosistemi v ravnovesju, čeprav ljudje porabljajo naravne vire iz narave, vendar le s takšno hitrostjo, da se lahko ekosistemi pravočasno obnovijo. Z drugimi besedami, ljudje jemljemo iz narave le toliko, da ne porušijo ravnovesja. Gospodarska trajnost pomeni gospodarske dejavnosti, ki so na voljo vsem in zadovoljujejo potrebe ljudi, brez ogrožanja narave. Družbena trajnost pomeni univerzalne človekove, delovne in kulturne pravice, ki spoštujejo in ščitijo vse pred diskriminacijo. Družbena trajnost pomeni tudi razpoložljivost virov za varno in zdravo bivanje v skupnosti. (1)


Če pogledamo svet, lahko vidimo številne pokazatelje, da ne živimo trajnostno. Naravne nesreče, bolezni, revščina, lakota in rasizem so le nekatere izmed njih. Razlog za to je, da vire uporabljamo veliko hitreje, kot jih zmore narava obnoviti. Zaradi tega trije stebri niso uravnoteženi in tako okolje trpi.


Premik k trajnostnemu načinu življenja lahko vključuje številne izzive, vendar obstaja tudi veliko načinov in oblik, kot so:

  • reorganizacija življenjskih pogojev (eko vasi, trajnostna mesta ...);

  • ponovno vrednotenje gospodarskih sektorjev (permakultura, zelena gradnja, trajnostno kmetijstvo) ali delovnih praks (trajnostna arhitektura);

  • uporaba znanosti za razvoj novih tehnologij (obnovljiva energija, zelena tehnologija ...);

  • oblikovanje sistemov na prilagodljiv in reverzibilen način;

  • prilagajanje življenjskega sloga posameznika za ohranjanje naravnih virov (rastlinska prehrana, zmanjševanje odpadkov, recikliranje ...). (3)

Zdravi oceani, zrak, prst in vsi ostali ekosistemi so ključ do zdrave populacije. Če vidimo, da deževni gozdovi umirajo, se enako piše nam. Če vidimo, da oceani umirajo, se enako piše nam.

V knjigi z naslovom: Propad: Kako se družbe odločijo za neuspeh ali uspeh (2005) Jareda Diamonda je opisanih 12 glavnih težav, ki ogrožajo trajnostni način življenja:

deforestation

  1. krčenje gozdov in uničevanje habitatov

  2. težave s prstjo (erozija, zasoljevanje in izguba rodovitnosti prsti)

  3. težave pri opravljanju vode

  4. prekomeren lov

  5. prekomeren ribolov

  6. učinki prišlih vrst na avtohtone vrste

  7. prenaseljenost

  8. povečan BDP na osebo

  9. antropogene podnebne spremembe

  10. kopičenje toksinov v okolju

  11. pomanjkanje energije

  12. Maksimalna človekova uporaba fotosintetskih zmogljivosti Zemlje (3)

Ko si to prebral/-a, si verjetno ugotovil/-a, da smo priča vsem tem težavam že zdaj. O nekaterih se razpravlja več, nekatere se še vedno prikrite, nekatere pa postajajo teme velikih razpravljanj, na primer o prekomernem ribolovu zahvaljujoč Netflixovemu dokumentarcu Seaspiracy.



Načini s katerimi lahko dosežemo trajnost (3)

Zdravi ekosistemi so ključ do našega zdravega življenja. To je mogoče doseči le z zmanjšanjem nezaželenega človekovega vpliva. Rešitve po sektorjih:


Kmetijstvo
agriculture

trajnostno kmetijstvo

Sem velika zagovornica rastlinske prehrane, ker podatki, analize in številne študije kažejo, da je kmetijstvo lahko trajnostno samo, če pridelujejo rastlinsko hrano za človeka:

  • Največji onesnaževalec na svetu je živinoreja, ki je odgovorna za 18% emisij toplogrednih plinov (4).

  • Živina in njihovi stranski proizvodi predstavljajo 51% vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov (5).

  • Krave proizvedejo 570 milijard litrov metana na dan (6, 7), ki v dvajsetih letih predstavlja 86- krat večji potencial globalnega segrevanja(8). Zmanjšanje emisij metana bi nemudoma pokazalo pozitivne spremebe (9).

  • Za pridelavo 0,5 kg govedine je potrebnih 1000 litrov vode (10, 11, 12).

  • Za pridelavo 0,5 kg jajc je potrebnih 1800 litrov vode in skoraj 3500 litrov za 0,5 kg sira (13).

dairy industry

  • Za 1 liter mleka je potrebnih 1000 litrov vode (14).

  • Živinoreja je danes odgovorna za 20-33 % porabe pitne vode na Zemlji (15).

  • Živina in krma za živino zavzemata 1/3 kopnega (16).

  • Živina zavzema 45 % vsega Zemljinega površja (17).

  • Živinoreja je vodilni razlog za izumiranje vrst, mrtve predele oceanov, onesnaževanje voda in uničenje življenjskega prostora (18, 19, 20, 21)

  • Vsako leto iz oceanov ulovijo 2,7 bilijona živali (22, 23)

bycatch from fishing industry

  • Za vsak ulovjeni kilogram rib, je zraven ujetih 10 kg morskih živali, ki so ujete in ubite nenamenoma (24).

  • Živinoreja je odgovorna za 91 % uničenja Amazonskega deževnega gozda (25).






Znanih je še veliko več dejstev, neštetih je le nekaj,


Energija
Ekosistemi
  • biološka celovitost

  • upravljanje ekosistemov

  • zdravje ekosistema

  • pogozdovanje

  • trajnostno vrtnarjenje

  • postopna opustitev plastičnih vrečk

Prevoz
  • trajnostni prevoz, kot so kolo, javni prevoz, hoja ...

Ekonomija
  • stacionarno gospodarstvo

  • trajnostni razvoj

  • naravne rešitve

  • eko vasi

  • trajnostni način življenja

Arhitektura
  • trajnostno urbanistično načrtovanje

  • mestni odprti prostor

  • gradnja zelenih stavb

  • trajnostna mesta (najbolj trajnostna mesta na svetu so Kopenhagen, Singapur, Reykjavik, Berlin, Stockholm, Oslo ...)

Če povzamem, je trajnost širok pojem, ki vključuje veliko različnih področij našega življenja. Trenutno smo v obdobju, ko uničujemo naš planet, od njega zahtevamo preveč, zato je prehod v trajnostni način življenja ključ do zdravega življenja in ohranitve Zemlje za prihodnje generacije. Vsi se moramo zavedati, da če Zemlja ni v redu, tudi mi nismo.


Deli objavo na svojih socialnih omrežjih in me ne pozabi označiti @vitaschange






 
 
 
bottom of page